Jože Barši: Pregledna razstava

19. 3.− 6. 5. 2013
Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Kustosinja razstave: Bojana Piškur

Jožeta Baršija, ki je diplomiral iz arhitekture in kiparstva, nikakor ne moremo opredeliti le z eno besedo. Tako kot se kaže eden izmed trendov v umetnosti, sam sebe ne mara imenovati umetnik, kar pa skuša, paradoksalno, prikazati s svojo konceptualno umetnostjo, kjer opazovalce pripravi do tega, da se sprašujejo, kaj je še umetnost. Njegova umetnost je razpeta med institucijo in alternativo, kar pa je dobro vidno tudi na Pregledni razstavi, ki je postavljena na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Četudi nam ime razstave Pregledna razstava namiguje, da si bomo lahko v drugem nadstropju MSUM-a ogledali reprezentativen izbor del, smo postavljeni pred dejstvo, da se izbor prične pri letu 1995, ko je bil Barši na delavnici v ZDA, kjer je konceptualno povezal vrtnarjenje z umetniškim delovanjem v delu »There are many answers to the question about why to grow vegetables«1. Projekt je nadaljeval na Beneškem bienalu leta 1997 z Zelje2. Na žalost je tako pomemben del njegovega opusa le dokumentiran in ga na razstavi niso ponovno oživeli, kar bi zagotovo imelo večji učinek tako na obiskovalca kot tudi na razumevanje ter doživljanje Pregledne razstave.

S tem problemom se srečujemo tudi pri naslednjih delih. Projekt Javno stranišče3 je eden izmed takih, kjer je očitno, da je bil prvotni namen uporabnost in šele nato umetnost, ali pač? Vse je odvisno od konteksta, kjer se objekt nahaja, tako je Javno stranišče v drugem nadstropju MSUM-a le umetniški objekt – sterilen in neuporaben. Podobno je z njegovim projektom Kapital4, kjer je bilo očitno namenjeno, da se skupek listov odpre in prebere, vendar jih tu lahko le občudujemo v zastekljeni škatli, kot da pred nami leži Sneguljčica, ki se je ne upamo oz. ne smemo dotakniti, saj bi jo s tem dejanjem omadeževali.

Pri projektu Hiša5 se vprašamo o pomenu avtorstva, saj je kot avtor zapisan le Barši, četudi je pri projektu sodelovala večja skupina delavcev in kustosov. Če je res prebral in razumel toliko marksističnih del, kot jih ima razstavljenih v naslednji sobi, bi pričakovali, da bodo pri tem delu akreditirani vsi sodelujoči, saj je Barši pri projektu sodeloval le z idejo in pravilom, da se morajo pri več možnostih izdelave projekta odločiti za cenejšo. Za končni projekt so tako zagotovo bolj oz. vsaj enako zasluženi kustosi in delavci. Vendar kdo je določil avtorstvo Hiše? Barši ali institucija oz. kustosi?

Skozi razstavo nas določeni elementi – naravna svetloba, prelomi sten, zvočni efekti ipd. stalno opozarjajo na dejstvo, da se je želel Barši ločiti od t. i. bele kocke in v končni fazi tudi institucije, vendar mu to ni ravno uspelo. Prostori so še vedno ohranili galerijske značilnosti – obiskovalci imajo na voljo dovolj prostora za opazovanje del, le-ta pa so tudi ohranila svojo umetniško avro. Težko je ubežati konceptu bele kocke, če razstavljaš v muzeju, četudi pri postavitvi sodeluje umetnik oz. v tem primeru Barši.

»Ne gre niti za avtonomijo ali fetišizacijo umetnosti, ki v trenutku svoje zamrznitve v blago postane dogmatska ali dekadentna.«6 Vendar je bilo v končni fazi s Pregledno razstavo ustvarjeno ravno to. Dela so postavljena v galerijski kontekst in podana jim je umetniška avra, čeprav je jasno, da se želi Barši temu odreči. Igranje z vprašanjem, kaj je še umetnost, pusti obiskovalca v razcepu, saj na to ne obstaja enostaven odgovor in tako sem tudi jaz odšla domov z vprašanjem v glavi, kdaj umetnost preneha biti umetnost in ali je vse to sploh še vredno klasifikacije?

Avtor: Sara Erjavec Tekavec

1 Prevod: Toliko odgovorov je na vprašanje zakaj gojiti zelenjavo”. V projektu je želel vzpostaviti povezavo med umetnostjo in vrtnarjenjem, saj je pri obeh potrebno več pogojev, da je končni izdelek zadovoljiv.

2 Medtem ko je pri prvem projektu gojil paradižnike, se je na drugem odločil za zelje. Obiskovalci so bili povabljeni k sodelovanju, saj so lahko rastline zalivali.

3 Preko javnega sklada je dobil financiranje za izgradnjo javnega spomenika in zgradil javno stranišče, ki je bilo postavljeno na Metelkovo, kasneje pa ga je podaril muzeju.

4 Delo Karla Marxa Kapital je ponovno natisnil skupaj s svojimi opombami in ga ponudil brezplačno na različnih lokacijah.

5 Skupaj s kustosi in delavci so izdelali leseno hišo, ki so jo kasneje podarili brezdomskemu umetniku. Hiša je takrat tudi prenehala biti umetniško delo.

6 Citat Jožeta Baršija, ki ga je zapisal na enem izmed projektov Govori, pamfleti (komentarji, refleksije …), ki so postavljeni na ogled v MSUM-u.

Advertisements