Razrezano, vrinjeno, izzrezano. Umetnost Williama S. Burroughsa

19. 2. 2013–7. 4. 2013,
Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
Kuratorja: prof. Colin Fallows, Synne Genzme
Koordinatorka: Lili Šturm

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Ljubljani se je odprla razstava Razrezano, vrinjeno, izrezano. Umetnost Williama S. Burroughsa, ki prihaja iz Kunsthalle Wien na Dunaju, gre pa za prvo predstavitev vizualnega opusa tega umetnika v Sloveniji. Vizionarskega pisatelja in umetnika Williama S. Burroughsa (1914–1997) javnost pozna predvsem kot džankijevskega guruja, odkritega homoseksualca ter avtorja knjig Džanki in Goli obed, da pa je bil mnogo več kot to, nam kaže pričujoča razstava. Razstava izpostavlja, da je za njegov opus značilno spajanje umetniških področij, s čimer je vplival na široko področje pop kulture, umetnosti, glasbe in tehnike digitalnega vzorčenja, zato ga mnoge generacije občudujejo kot revolucionarnega intelektualca. Naslov razstave (angl. Cut-ups, cut-ins, cut-outs) se nanaša na metodo cut-up, ki jo je Burroughs uveljavil kot novo obliko pisanja, pri kateri je fragmente besedila in slik intuitivno sestavljal v odprte asociativne narativne strukture, da bi razširil meje jezika in opisal človeško zavest. Metodo je prenesel v zvočno in vizualno umetnost, primeri njegovih cut-up filmov se predvaja v predavalnici MGLC-ja, v pritličju, cilj njegovih filmov pa je bil popolnoma zmesti čute.

V prvi sobi razstave izvemo, da je William S. Burroughs prihajal iz premožne in vplivne družine, saj je njegov ded izumil »računski stroj«, zaradi česar je imel možnost šolanja na najboljših šolah in univerzah, kot je recimo Harvard. Veliko je tudi potoval in večino življenja preživel v Londonu, Parizu in Tangerju v Maroku. V času, ko se je družil s t. i. beatniško generacijo z univerze Columbia, je eksperimentiral tudi z drogami, od katerih je bil odvisen 15 let. Publikacije in romani, razstavljeni v vitrini v prvi sobi razstave, recimo Džanki, ki ga je izdal pod psevdonimom William Lee, in Goli obed, predstavljajo začetke njegovega literarnega ustvarjanja. Na steni sta fotografiji Burroughsa, ki ju je posnel njegov prijatelj Brion Gysin leta 1959 v Parizu in ga prikazujejo kot nekoga, ki uporablja eleganco kot preobleko. V Tangeru je bil namreč znan kot El hombre invisible, Nevidni človek. Njegova navada je bila, da se je, ko je bil v Londonu ali Parizu, oblačil kot bankir ali poslovnež, ko je bil v Maroku, se je oblačil kot Maročani, ko je živel v Lawrencu v Kansasu, pa se je oblačil kot kmet.

Razstava se nadaljuje v drugi sobi, ki poleg fotografij Burroughsa vključuje tudi zvočno instalacijo posnetka z naslovom Call me Burroughs. Gre za prvi posnetek, ko pisatelj na glas bere svoje romane. Kljub temu da se je veliko selil po svetu, je ohranil svoj južnjaški naglas, ki pride na posnetku zelo do izraza.

Tretja soba je, po besedah kuratorja, srce razstave. Na levi strani so v vitrinah redke publikacije, recimo My own mag iz zgodnjih šestdesetih let, katere urednik je bil britanski pisatelj in pesnik Jeff Nuttall, ki je prvi objavilBurroughsove cut-up izdelke. V drugi vitrini je serija člankov, ki jih je Burroughs napisal za revijo The International Times. To je bil prvi evropski underground časopis, ki sta ga ustanovila Barry Miles in John Hopkins leta 1966, revijo pa je sofinancirala skupina The Beatles. Burroughsa je zanimala tema miselnega nadzora nad ljudmi, raziskoval je sisteme nadzora, razne organizacije in kulte. Po njegovem mnenju je jezik virus iz vesolja, mi vsi pa smo pod vplivom in nadzorom nezavednih ukazov, ki so skonstruirani kot jezik.

V vitrinah na drugi strani je velika kolekcija različnih primerov cut-up tehnik iz New York Public Library. Razstavljeni primerki kažejo razvoj tehnike, od preprostih začetkov, ko je razrezoval klasično literaturo (npr. Shakespeare) in jo kombiniral s svojimi deli, do cut-upov, ki vsebujejo tiskarske simbole in barvne elemente. Burroughs je cut-up tehniko uporabljal skoraj izključno v 70. letih, kasneje pa le kot raziskovalno metodo. Na stenah so kolaži, ki jih je posodil County Museum of Art iz Los Angelesa.

V četrti sobi je velika vitrina, ki je razdeljena na štiri dele. Še posebej zanimiv je del, ki predstavlja čas 70. in 80. let, ko se je Burroughs začel pojavljati na naslovnicah revij kot so Esquire in Rolling Stone, med drugim pa je postal tudi pomembna figura za punk generacijo in se je pojavljal tudi na naslovnici njihove revije Research. Zadnji del vitrine napolnjuje še več revij, na naslovnicah katerih se je pojavljal in si pridobil status pop-rockovske ikone. Ta del razstave želi poudariti velik vpliv, ki ga je imel na mnogo različnih generacij ter na umetnike in glasbenike. Na stenah so kolaži, ki jih je delal skupaj z Brionom Gysinom. Tu se kaže njegovo navdušenje nad naravnimi nesrečami in način, kako so predstavljene v medijih. Zanimala ga je moč pisane besede, medijev, na primer časopisov, saj jih vsak dan bere ogromno ljudi in imajo nanje velik vpliv. Posebno zanimiv je kolaž s podobo predmeta, ki sta ga izdelala Burroughs in Gysin skupaj z Ianom Sommervilom ter ga poimenovala »dream machine«.

V šesti sobi je rekonstruirana Burroughsova knjižna zbirka s precej ekscentrično mešanico knjig, od njegovih najljubših avtorjev, recimo Josepha Conrada in Dentona Welsha, do njemu zelo ljubih kičastih, šund romanov. Najde se tudi nekaj knjig za samopomoč, ki jih je uporabljal kot inspiracijo za like v svojih romanih. Na steni visijo informacijski listi, ki imajo na drugi strani različne besede iz Burroughsovih romanov. Obiskovalci jih lahko naberejo po razstavnih prostorih in tu sestavijo svoje stavke.

Naslednja soba je zvočna soba. Burroughs je svoje akustične cut-upe, ki jih je vedno delal z analognimi kasetami, posnel v snemalnem studiu Paula McCartneya v Londonu. Te Burroughsove zvočne cut-upe je leta 2007 skupaj zbral kurator razstave ter jih izdal na CD-ju, ki je v večih izvodih razstavljen v vitrini, poleg tega pa je še natisnil več ovitkov za te CD-je in jih poslal različnim umetnikom, da bi naslovnico po svojih željah spremenili, porisali, razrezali… Vsa dela v tej sobi so iz 60. let.

V zadnji sobi razstave so zbrana njegova poznejša dela, ko je živel v Kansasu. Razstavljene so njegove t. i. Shotgun paintings, slike s šibrovko, pri katerih je uporabil predmete kot so recimo lesene deske ali pa lesena vrata, ki so tu razstavljena. Nanje je namestil pločevinke z barvami v razpršilu ter nato streljal vanje s šibrovko. Rezultat so zelo eksplozivni in naključni elementi. V tej fazi ga je zanimalo predvsem načelo naključnosti. Na stenah so njegova abstraktna slikarska dela, saj je kasneje v svojem življenju postal predvsem vizualni umetnik.

Razstava se kljub naslovu ne osredotoča samo na cut-up metodo, temveč ponuja zanimiv in strjen pregled Burroughsovega raznovrstnega opusa, predstavi njegovo ekscentrično in eksperimentalno naravo ter vplivno osebnost. Razstava je zanimiva tudi zaradi že omenjenih informacijskih listov z besedami iz Burroughsovih romanov, preko katerih lahko tudi obiskovalci prispevajo svoj delež k razstavi in sami preizkusijo cut-up metodo.

Avtor: Daša Čopi

Advertisements