Berlin

Nekdo mi je rekel, da bi povprečen Nemec Berlin prej označil za ogromen umetniški projekt kot pa za prestolnico Nemčije. Ta laskavi naziv bi prej pripisal Frankfurtu ali Münchnu, kakšnemu lepšemu, bolj urejenemu in bogatejšemu mestu. Berlin res ni tipično nemško mesto. Skozi zadnja desetletja je prešel skozi toliko političnih in družbenih sprememb kot nobeno drugo mesto na svetu, njegova unikatna zgodovina pa mu je pustila pečat, ki je viden še danes.

Leta 1961, ko je berlinski zid mesto (skupaj z njim pa Nemčijo, Evropo in svet) prepolovil na vzhodni in zahodni del, ni vplival le na politično, temveč tudi na družbeno stanje obeh predelov mesta. Zahodni Berlin, z vseh strani omejen z zidom, je postal unikaten otok sredi Vzhodne Nemčije, in kot tak deloval po sebi lastnih pravilih. Bil je revno in umazano mesto, posledično je privlačil le specifičen tip ljudi: mesto so preplavili skvoti, v katerih so našli dom svobodni umetniki, pankerji in vagabundi. Berlin je preplavila mrzlica kreativnosti in samoizražanja, ki se je leta 1989, ko je zid končno padel, le še potencirala. Berlinčanom se je s padcem zida odprl nov svet: opustošene prazne stavbe na drugi strani zidu so postale potencialni prostor za umetniško ustvarjanje. V devetdesetih je Berlin zajel val premikanja meja v iskanju novih meja zvoka in vizualne umetnosti. Najvišji vrednosti sta postali kreativnost in sposobnost izstopanja. Ta sloves mesta kot edinstvenega prostora, kjer se neprestano iščejo nove oblike samoizražanja v kateri koli obliki, je razlog, da Berlin še danes privlači ogromno tujcev – tako turistov kot (začasnih) priseljencev. Berlin tako postaja vse bolj internacionalno mesto, v katerem lahko dom najde vsakdo.

Berlin je danes še vedno mesto mnogih obrazov. Zid, ki je ločeval mesto, je že zdavnaj porušen, a vendar se mesto na nek način še vedno deli: ne po meji zidu, temveč po mejah mestnih četrti. Geografsko zahodni del Berlina bi lahko primerjali z marsikaterim drugim zahodnoevropskim mestom: mesto je čisto, urejeno in funkcionalno. V osrednjem delu, Mitte, so priročno zbrane tudi vse največje turistične znamenitosti: Alexanderplatz z znamenitim TV-stolpom, Bradenburška vrata, Checkpoint Charlie, najbolj znamenit mejni prehod med nekdanjim vzhodom in zahodom, Holocaust Memorial, ki s svojo preprosto betonsko strukturo v obiskovalcu uspešno prebudi občutke utesnjenosti, primerne namenu spomenika, in Bundestag, nemški parlament, ki obiskovalcem ponuja možnost sprehajanja v stekleni kupoli nad glavami poslancev, s čimer simbolno sporoča, da ima v demokraciji ultimativno moč ljudstvo.

Na drugi strani je geografsko vzhodni del Berlina, predel, ki morda še vedno poskuša ohranjati to, kar je Berlin predstavljal v devetdesetih. Zdi se, kot da je tam dovoljeno vse, normalno je nenormalno, in edino naravno je, da vsak izstopa iz množice na sebi lasten način. V četrtih Friedrichshein, Kreuzberg in Neukolln se človek navadi pričakovati nepričakovano in že sam sprehod po območju se lahko spremeni v svojevrstno doživetje. Na železniški postaji Warschauer Strasse se ob toplejših večerih odvijajo tako rekoč zastonj koncerti: glasbeniki, ki še iščejo svojo pot do uspeha, privabljajo množice poslušalcev, ki s pivom v roki zamaknjeno spremljajo preformans pred sabo. Malo južneje je ulica Oranienstrasse, kjer se lahko okrepčamo v številnih barih in restavracijah: Kreuzberg in Neukölln sta četrti priseljencev, večinoma Turkov, zato je hrana tu okusna in poceni. Na isti ulici pridejo na svoj račun tudi ljubitelji umetnosti: med najboljšimi je galerija NGBK (Neue Gesellschaft für Bildende Kunst), ki v svojih razstavah večinoma združuje sodobno umetnost s perečimi družbenimi vprašanji. Dobra novica tudi za filmofile: v Berlinu se kar gnetejo različne majhne neprofitne kinoteke. Eden izmed najbolj očarljivih je kino/bar Zukunft v bližini Ostkreuza, kjer vsak dan vrtijo najnovejše nizkoprodukcijske filme.
Tudi sicer je večina ulic v geografsko vzhodnem Berlinu preplavljenih z majhnimi bari, privatnimi butiki in restavracijami, zvečer pa z nadebudnimi glasbeniki in seveda, tistimi turisti, ki prihajajo malo drugačen, a najbrž nič manj znamenit sloves Berlina uživati le za vikende. Kreuzberg je namreč epicenter nočnega življenja, tu se nahajajo vsi nočni klubi, po katerih je Berlin danes morda najbolj poznan.

Dejstvo, da je mesto tako raznovrstno, pomeni, da tam prav vsakdo najde nekaj zase. Berlin je prepoln galerij in muzejev: tako večjih in bolj poznanih (Museum Island), kot drobnih biserčkov (Sammlung Boros). Ljubitelji zgodovine imajo na razpolago mnogo svetovno znanih spomenikov, poleg tipičnih znamenitosti priporočam še obisk agencije Unterwelt Berlin, ki nam, kot pove ime, razkrije skrivnosti podzemnega Berlina. Vodiči obiskovalce med drugim popeljejo do bunkerjev iz druge svetovne vojne in tunelov pod berlinski zidom, ki so nastali med hladno vojno.

Tako zgodovini kot umetnosti pa se v Berlinu praktično ni mogoče izogniti: že s sprehajanjem po mestu naletimo na drobna zgodovinska obeležja in, seveda, na ulično umetnost, ki je obenem tudi dober pokazatelj družbene situacije v današnjem Berlinu. O pomenu in razvoju berlinske ulične umetnosti se lahko poučimo preko Alternative Berlin Tours, ki se izvaja vsak dan.

Poleg kulturnih znamenitosti Berlin ponuja tudi mnogo doživetij na prostem. Mesto je polno priložnosti za preživljanje prostega časa na svežem zraku: ob lepem vremenu so polni številni parki in jezera na obrobju mesta, ob nedeljah pa se vsa gneča prestavi na bolšjake. Največji in najbolj znamenit je z razlogom Mauerpark, kjer poleg oblačil, pohištva in šare iz babičine skrinje mimogrede naletimo tudi na prave majhne zaklade.
Berlin je mesto, ki obiskovalca zagotovo ne bo pustil ravnodušnega. Pravijo, da se vanj v hipu zaljubiš ali pa ga nikoli ne boš maral. A vendar, sama še nikoli nisem srečala koga, ki ga Berlin ne bi navdušil.

Avtor: Tanja Pirnat

Advertisements