Beti Žerovc: Umetnost kuratorjev

1Beti Žerovc, Umetnost kuratorjev. Vloga kuratorjev v sodobni umetnosti, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Historia Artis: zbirka Oddelka za umetnostno zgodovino).

Knjiga je rezultat avtoričinega osemletnega raziskovalnega dela o fenomenu kuratorja in razstave kot njegovega medija. Privlačnost besedila odlikujejo avtoričin kritičen pristop, izčrpne raziskave ter luciden jezik.

Skozi zgodovinski pregled izvemo, kako je nastal poklic kuratorja in po čem se loči od svojih predhodnikov. Tisti, ki poskuša umetnino prikazati objektivno in zgodovinsko, je kustos, medtem ko si kurator izmišlja lastne koncepte in celo naroča nova dela za razstave.  Kurator se pojavi v šestdesetih letih 20. stoletja, praviloma izhaja iz kritičnega okolja in zagovarja sodobno umetnost, s tem pa tudi določa, kaj sploh to je. Poleg tega, da režira razstave in piše kataloge, je tudi medijsko aktiven, opravlja vodstva, organizira raznorazne simpozije ipd. Kurator, po mnenju avtorice, vsebuje dva nasprotna si pola: zaradi kreativnosti je blizu umetniku, po drugi strani pa je zaradi vpletenosti v ekonomijo in medije podoben menedžerju.

V zadnjem poglavju nam avtorica predstavi sodobnega in uspešnega britanskega kuratorja, ki se je uveljavil v devetdesetih letih 20. stoletja, Charlesa Escheja. Esche je zapustil delovanje v politiki in prestopil na področje umetnosti. Estetika ga ne zanima, umetnost uporablja kot orodje za družbeni razmislek.

Knjiga je napisana tako, da je zanimiva in razumljiva tudi tistim, ki se z umetnostno zgodovino ne ukvarjajo strokovno.

Avtor: Nika Rupnik

Advertisements