Stripburger

Striburger, foto: Daša Čopi

Striburger, foto: Daša Čopi

Stripburger je mednarodna stripovska revija, ki sodeluje s številnimi avtorji po vsem svetu. S kontinuirano založniško dejavnostjo, razstavami, natečaji in drugimi stripovskimi projekti uredništvo revije namreč spodbuja razvoj stripovske kulture in produkcije. Stripburger je v več kot dvajsetih letih svojega obstoja postal pomemben član mednarodne stripovske konspiracije, ki aktivno sodeluje s številnimi slovenskimi kulturnimi združenji in zavodi. Vse do danes ostaja edina stripovska revija v Sloveniji.

Ideja za nastanek Stripburgerja je nastala znotraj avtorske in produkcijske skupine Strip Core, ki se je formirala leta 1989 iz akterjev hardcore scene. Strip Core je deloval na alternativni glasbeni sceni, ukvarjal pa se je tudi s takratno alternativno vizualno umetnostjo. Že v letu ustanovitve so se pri Strip Coru odločili izdajati fanzin, ki naj bi poleg stripa vseboval tudi tekste in vizualni material. Dolgotrajno zbiranje sredstev za tisk je izid Stripburgerja premaknilo v leto 1992, ko je izšla prva številka.

Z drugo številko je mesto glavnega urednika prevzel Boris Baćič. Stripburger od takrat izhaja v klasičnem revijalnem formatu, glavno besedo pa ima seveda strip. Kvaliteta revije je iz leta v leto rasla in tako so, poleg domačih avtorjev, začeli v uredništvo pošiljati svoja dela tudi mnogi mednarodno priznani avtorji alternativnega oz. avtorskega stripa.

Redne številke revije Stripburger izhajajo dvakrat na leto, poleg rednih pa je izšlo tudi precej posebnih, tematskih izdaj v angleščini: Anti-nazi koledar, Ekoburger, XIII – kartice posvečene človekovim pravicam in Handyburger, ki je obravnaval temo hendikepiranosti. Posebna izdaja z naslovom Stripburek – comics from behind the rusty iron curtain, je prva antologija vzhodnoevropskega stripa v angleščini, nekaj let zatem pa so izdali še drugo: Stripburek – comics from the other Europe. Na temo seksualnosti je izšel XXX(Strip)burger, Madburger – comics questoning sanity je zbirka stripov, ki obravnavajo norost, Warburger obravnava vojno, Miniburger pa je kolekcija stripovskih mini knjižic 12 oz. 13. mednarodnih avtorjev. Po motivih poslikanih panjskih končnic so nastali stripi v Honeytalks – comics inspired by painted beehive panels. Predzadnja posebna izdaja, Greetings from Cartoonia – Pozdravi iz Striponije, je vodnik po novo ustanovljeni deželi Cartoonii, ki je azil za vse stripovske avtorje in strip nasploh.

Najnovejša posebna izdaja je Workburger, v katerem nekateri izmed največjih svetovnih mojstrov in mojstric stripa obravnavajo tematiko sodobnega dela. Kar nekaj posebnih izdaj Stripburgerja so spremljale tudi razstave in v okviru Workburgerja je nastala mednarodna razstava Pozor, delo!, katere jedro so stripi, dopolnjeni z vrsto del v drugih medijih. Razstava, ki si jo je bilo mogoče pri nas ogledati v Muzeju premogovništva Slovenije, Velenje, in Etnografskem muzeju, Ljubljana, po 28. februarju nadaljuje svojo pot po evropskih tleh.

Posebni del Stripburgerja so tudi njegove zbirke. Prva zbirka je bila Republika Strip, ki jo je ob desetletnici revije ustanovil Forum Ljubljana in jo posveča samostojnim publikacijam slovenskih strip avtorjev. Sledili sta zbirki Ambasada strip, ki se ukvarja s prevodi del sodobnih stripovskih klasikov in Minimundus, ki je namenjena predvsem mladostnikom oz. drugačnim stripovskim formam. Leta 2007 so ustanovili še zbirko O, ki vključuje vse tiste stripe, ki tematsko ne spadajo v nobeno od prej naštetih zbirk.

Uredništvo Stripburgerja, poleg že omenjenih dejavnosti, vsako leto organizira tudi natečaj Živel strip!, štiri dvodnevne delavnice stripa, nekaj jam sessionov ter predstavitev posameznih izdaj. Stripe dopolnjujejo teoretični članki in recenzije, s katerimi želi uredništvo slovenskim bralcem predstaviti tuji sodobni strip, za tuje bralce pa je vsem rednim številkam dodan Connector – list s prevodi v angleščino.

Stripburger je morda še bolj cenjen v tujini kot doma, januarja 2001 je namreč na Mednarodnem stripovskem festivalu Angoulemu prejel nagrado Alph-Art za najboljši fanzin.

Prispevke za Stripburger lahko pošlje kdorkoli in lahko upa na objavo svojega dela, če seveda ustreza merilom razpisa in uredništva. Kdor pa raje bere, kot ustvarja, naj vzame v roke Stripburger, kajti, kot pravi Domen Finžgar v enem od Stripburgerjevih člankov, »stripi so tu za sanjače, garače, gozdarje, FDV-jevce, mame, politike, estradnike in študente – za vse«.

Povezave:

http://www.stripburger.org/language/sl/

http://www.ljudmila.org/stripcore/stripburger/sb53/zamuda.htm

http://www.ljudmila.org/stripcore/o.html

http://www.stripburger.org/language/sl/pozor-delo-slovenski-etnografski-muzej-ljubljana/

http://www.stripburger.org/language/sl/256/

http://www.easterneuropeancomics.com/slovenia/stripburger-magazine/

 

Avtor: Daša Čopi

Advertisements