Kozmos: Transgalaktični misijonarji v MGML

24. 4.–8. 6. 2014
Mestna galerija Ljubljana
Kustos: Mateja Podlesnik

mb_t2_12981

Foto: MGML

V četrtek, 24. aprila, so v ljubljanski Mestni galeriji otvorili skupinsko razstavo  Kozmos. Pri projektu sodelujejo številni mednarodno uveljavljeni slovenski sodobni umetniki, ki jih kustosinja razstave Mateja Podlesnik označuje kot ”kreatorje in vizionarje vesoljnega uma”. Stefan Doepner, Vadim Fiškin, Aleš Dejan Knez, Marko Košnik, Marko Peljhan, Marko Pogačnik, Dunja Zupančič, Miha Turšič, Dragan Živadinov in zvočno-eksperimentalna skupina 300 000 V.K. svoj izrazno umetniški navdih črpajo iz širokega področja kozmologije. Razstavo sestavlja osem umetniških instalacij, ki se raztezajo preko dveh galerijskih nadstropij. Obiskovalca popeljejo na vizualno-zvočni sprehod po kozmičnih postajah, kjer umetniki/znanstveniki raziskujejo temne in skrivnostne zaplate vesolja. Ob otvoritvi razstave je večer popestrila omenjena skupina 300 000 V.K., ki je zbranemu občinstvu ponudila vstop v zvočni svet zunajzemeljskega, tj. kozmičnega zaznavnega prostora. Postavitev Kozmos je bila na ogled do 8. junija, vstop v galerijo pa je bil brezplačen.

Sodelujoči umetniki v svojih delih raziskujejo odnos med umetnostjo in znanostjo oziroma njuno obvezno povezanost. Tematsko izhajajo iz termina ”vseobsegajoče” v navezavi na slogan ”Ni umetnosti brez znanosti, ni znanosti brez umetnosti”. Z znanstvenimi metodami raziskujejo in odkrivajo vizualno in zvočno nezaznavne plati vesolja ter jih s preoblikovanjem v zaznavno (umetniško) obliko podajajo v svojih in situ instalacijah. Poleg tega v razmislek ponujajo vprašanja o vpetosti subjekta in človeštva v razsežnosti zemeljskega vesolja kot mikrokozmosa. Umetniki se v okviru širokega termina ”umetnost v iskanju neskončnega” že več desetletij ukvarjajo z raziskovanjem nedoumljivih razsežnosti vesolja. Poleg tega se jim ob delu odpira bogat domišljijski horizont, ki ga na razstavi podajajo v svojih instalacijah, ki sestojijo iz slik, risb, fotografij, videa, glasbe in drugih vizualno-zvočnih tehnologij. V umetniško/znanstvenih raziskavah in preoblikovanjih nezaznavnih prvin kozmosa se umetniki navezujejo na celostno ekologijo, geomantijo, družbena gibanja, osebni razvoj posameznika, postgravitacijsko umetnost ter neoutopizem in retroutopizem. Kustosinja Mateja Podlesnik pravi, da razstava prihaja v času pomembnih odkritij na področju proučevanja zgodnjega nastajanja vesolja ter neposredno po pomembnem prehodu Zemlje v nov večtisočleten cikel obstoja v vesolju. Poleg tega opozarja, da je nastopil trenutek, ki zahteva razmislek nas samih o vprašanju človekovega delovanja na zemlji, ki bi utegnilo biti pogubno tako za našo vrsto kot za naš planet.

Aleš Dejan Knez in skupina 300 000 V.K. (Verschiedene Krawalle) v enem od razstavnih prostorov predstavljajo zvočne posnetke iz repertoarja transgalactic radio signals (music = echo of the universe), ki že vrsto let nastajajo v transcentrali Tesla v ljubljanski tovarni ROG. Obiskovalec lahko posluša galaktične harmonije, ki nastajajo s sintezo raznih kozmičnih šumov, valovanj in pokov v eksperimentalne glasbene kompozicije. Zdi se, kot da bi umetniki nezaznavne zvočne prvine vesolja skozi umetniški proces preoblikovali v zaznavno obliko, tj. v obliko, ki je dostopna človeškim čutom. Zanimive zvočne kulise poslušalca preselijo v kozmos in njegov skrivnostni ritmično-galaktični zvočni svet. Podoben projekt predstavlja vizualno-zvočna instalacija Stefana Doepnerja, naslovljena Jedinica Jedan_Vol 2. Sestavljena je iz električnih luči in posebnih anten iz emajlirane bakrene žice, ki so občutljive na elektromagnetno valovanje, ki nastane ob prižiganju luči. Antene ob izmeničnem prižiganju luči omenjeno valovanje pretvorijo v zvok in tako nastane posebna svetlobno-zvočna prikazen, ki pri obiskovalcu izzove različne reakcije in občutke. Razstava, ki je v večini primerov naravnana predvsem konceptualno (kot nasprotje likovnemu) ali pa zvočno (kot nasprotje vizualnemu), v eni od sob ponuja tudi slikarska dela že omenjenega A. D. Kneza. Knez v svojih slikarijah (Ghost paintings, 1963−2014) podaja svoj domišljijski kozmični svet, v katerem potuje na svojih transgalaktičnih misijah. Ustvarjalni navdih za svoje po večini figuralne kompozicije črpa iz lastne domišljije in različnih astronomskih fotografskih knjig (npr. The Invisible Universe, David Malin, 1999). Kar se tiče likovne kvalitete, slike ne dosegajo pretirano visoke ravni, vseeno pa so iskrene in izražajo Knezovo neizmerno fascinacijo nad skrivnostno pojavnostjo vesolja in njegovih mitov.

Najzanimivejša razstavljena dela so tista, ki občinstvo nagovarjajo vizualno in zvočno (300 000 V.K., S. Doepner). Takšna dela ponujajo obiskovalcu možnost vživljanja in zaznavanja del na več čutnih ravneh. Na razstavi pa se obiskovalec sreča tudi s predstavitvami umetniških projektov, ki se v procesu nastajanja odvijajo že več desetletij (npr. D. Živadinov, 1995–2045 Petdesetletni Projektil Noordung; Marko Peljhan, polar m [mirrored], 2010). Takšne predstavitve imajo predvsem dokumentacijsko vlogo (prikazovanje že minulih umetniških dogodkov), zato obiskovalca razstave ne nagovarjajo v svoji primarni obliki. Obiskovalec tako ostane do določene mere prikrajšan pri izkustvu samih del. Razstava je vredna pozornosti, ker obiskovalca popelje v svet znanstveno-tehnološke umetnosti in ga sooča z večno fascinantnimi naravnimi pojavi, kot so svetloba, elektrika, zvok itd. Predstavljene stvaritve mu v ponovni razmislek ponujajo številna nerešena vprašanja glede narave in ustroja vesolja oziroma mu preko svojih umetniških praks ponujajo vsaj delne odgovore na zastavljena vprašanja.

Avtor:  Jakob Gindiciosi

Advertisements