Martin Ramoveš: Ko pesem prestopi v strip

Kje se prične pot mladega, vsestranskega ustvarjalca Martina Ramoveša? Najprej bi se morali odločiti, o kateri poti govorimo, Martin je namreč glasbenik, risar stripov ter (si upam reči) pesnik.

Tokrat bi se rada osredotočila na strip. Ramoveš se je prvič navdušil nad stripom v otroštvu. Letos je izšel, bi lahko rekli, prvi dovršeni strip Martina Ramoveša v sklopu njegovega glasbenega albuma Nesojeni Kavboji (Forum Ljubljana in založba Radia Študent, 2014). Ob prvem ogledu stripovske pripovedi pesmi Radosti ni sta me pritegnili nova dimenzija izražanja, ki jo je avtor dosegel z upodobitvijo pesmi, ter posebna lirična nota, ki jo je tako občutljivo dodal besedilu z risbo. Želela sem izvedeti več.

Ob najinem pogovoru mi je Martin Ramoveš zaupal, da je  v otroštvu nanj naredil velik vtis slovenski ustvarjalec stripov Iztok Sitar, njegovi stripi so bili prvi originali, ki jih je videl. Obdobje srednje šole je sicer bilo polno preizkušenj, Martin je obiskoval likovno gimnazijo, kjer se je ukvarjal predvsem s študijskim risanjem in realističnim upodabljanjem, kar ga je tudi odpeljalo stran od domišljijskega upodabljanja. Zdaj pravi, da je tako obdobje pomembno za ustvarjalca; saj je preizkus vedno tisti, ki pripelje do spoznanja sebe. Martin se predvsem ukvarja z vprašanjem izraza pesmi v stripu, po njegovih besedah v tej tehniki likovna podoba začenja odvzemati pomembnost tekstu ter ustvarja drugačen način umevanja besedila.

Med študijem likovne pedagogike je bila raznolikost ustvarjanja navdihujoča. Martin Ramoveš je začel spoznavati grafiko. Barve pa ga niso nikoli pritegnile, všeč mu je strogost črnobelega kolorita, pri čemer je tudi pomen likovne podobe bolj ostro jasen. Andrej Brumen Čop je bil mentor, ki je Ramoveša spodbujal k ustvarjanju osebnega stila.

Ravno zdaj je Martin kot avtor stripov dobil status samozaposlenega v kulturi, tako bo lahko pri ustvarjanju postavil strip v ospredje. V Stripburgerju je že v preteklosti objavljal krajše stripe brez besed, s čimer je poskušal prebiti ustvarjalno blokado. Prva serija se je imenovala Ne morete preprečiti − šlo je za enostranske podobe različnih življenjskih resnic, ki jih pač posameznik ne more preprečiti. Vsakič se je pojavil nek protagonist, ki je skušal preprečiti določeno stvar in mu to seveda ni uspelo. Pri ustvarjanju je bil Martin presenečen nad tem, da vedno uporablja svoja besedila. Želel si je izraziti pesniško pripoved v stripu. Ob tem sta ga navduševala še ekspresivna risba in povezovanje z glasbo. Njegovi stripi niso realistični, gre za zelo osebno risbo, ki stopa iz okvirja poznanega ustvarjanja stripov.

Ob najinem pogovoru se nisem mogla izogniti vprašanju, kateri avtorji so vplivali na Martinovo delo. Povedal mi je, da so ga posebej navduševali ekspresionistični grafiki. Poleg že omenjenega Sitarja je občudovalec slovenskih stripovskih avtorjev Tomaža Lavriča in Zorana Smiljanića. Hkrati so nanj  vplivali različni svetovni klasiki stripa: Hugo Pratt, Daniel Clowes, Alan Moore, Yoshihiro Tatsumi.

Nesojeni Kavboji je celostno avtorsko delo − preplet glasbene, literarne in likovne umetnosti. Vse tri zvrsti so mojstrsko povezane med sabo, ob poslušanju/branju/gledanju se rodi občutek dopolnjevanja. Meni je ljuba liričnost, ki je izražena na zelo subtilen način tako v risbi kakor v vizualni podobi. Martin je nedvomno odličen mlad ustvarjalec, ki s svojim delom spodbuja nestrpnost pričakovanja nove storitve.

Za ogled priporočam: http://martin-ramoves.com/

Avtor: Aleksandra Metelko

 

This slideshow requires JavaScript.

Advertisements