Subtilno erotična mavrica

1-f

Foto: Antonio Per

Antonio Per: Ogledalo / Lo Specchio
5. 2.−3. 3. 2015
Galerija Alga, Izola

Mladi fotograf Antonio Per (Novo mesto, 1982), bolj znan po motivih narave in fotografiranju koncertov, v Galeriji Alga predstavlja svojo novo unikatno serijo aktov. Akt je umetniška zvrst, pri kateri avtor in modeli gledalca spustijo v svoj intimni svet, ki je hkrati tako blizu in tako daleč. Umetnik v tej seriji lepoto človeškega telesa in njegovo skrivnostnost prikazuje skozi močno energijo barv, ki nadvladujejo temo.

Ob sprehodu skozi Izolo, ki se vedno bolj razvija v umetniški center Primorske, te skozi steklena vrata galerije zmoti nekaj kričečega, kar močno zbode v oči. Pripravi te, da vstopiš v prostor, ki je sicer tudi dom Centra za kulturo, šport in prireditve, z ogromnimi stenami, ki kar vabi mlade umetnike, da pridejo širšemu občinstvu pokazat svoja dela.

Antonio Per je začel fotografirati kot popolni laik, njegov čut za izražanje pa je že od samih začetkov prisoten v vsaki posamezni fotografiji. V seriji Ogledalo se občuti absolutna ljubezen do fotografiranja in vsestranskost umetnika, saj je ob vsaki fotografiji napisal tudi kratko literarno poezijo, ki ti predstavi pomen celotnega motiva.

V galeriji nas iz treh sten gledajo ogromni črni fotografski printi, iz katerih izstopajo subtilno erotični akti. Fotograf si je za modele izbral posameznike, ki so se pred objektivom prepletli v razne položaje telesa, kjer vsaka poza govori svojo zgodbo. Nekatere figure na trenutke izgledajo kot iz drugega sveta, zelo zlovešče, saj so vse pobarvane z raznobarvnimi fluorescentnimi barvami. Strukturo človeške kože lepo dopolnjuje struktura hrapavih sten galerije, kajti vsak model je namazan z drugimi komplementarnimi barvami in različnimi pripomočki (čopič, gobica). Pred nami se odvija ljubezenska mavrica teles, ki govori zgodbo, napisano pod fotografijami. Ta kratka poezija doda obiskovalcu nek drug pogled, saj na fotografiji vidiš figuro kot tako, tekst pa te usmeri, da si lažje predstavljaš pomen. To je pomembno tudi zato, ker na nobeni fotografiji ni vidnih oči, ki bi te vodile do razodetja; avtor to v neki meri naredi le s pozo in barvo. V umetnosti so oči most med vidno in zasebno realnostjo; za umetnika so ogledalo v resničnost, za pesnika pa ogledalo v dušo. Oči simbolizirajo tudi življenje ter posledično Sonce, ki le-tega prebuja.[1] Antoniu je na fotografijah uspelo združiti vse, kljub temu, da so modeli oviti v črnino teme, sami pa žarijo kot to nebesno telo in s tem pripovedujejo svojo zgodbo. Fotograf je v poeziji z velikimi črkami poudaril tudi bistvo vsake posamezne podobe, ki te kljub naslovom fotografij popelje v drugačno razmišljanje in filozofiranje o življenju.

2-f

Foto: Antonio Per

Antonio je s postavitvijo printov želel pokazati pot življenja od Rojstva (2014) do smrti (Zapuščen, 2014), hkrati pa je vpeljal tudi družbeno kritično noto, saj si želi, da bi bilo vzpona kapitalizma konec in da se družba kmalu začne spreminjati.

Zgovoren je tudi naslov serije Ogledalo, saj so fotografije postavljene pod pleksi steklo, v katerem svoj odsev zagleda vsak obiskovalec. Za nekatere zna biti to zelo moteče, saj je potrebno res natančno pogledati motiv, kar je zaradi postavitve luči in njihovega bleščanja na trenutke kar težko. Poleg tega na nekaj fotografijah ni celotnega človeškega telesa, pač pa so prikazani le detajli, iz katerih se ne razbere takoj, kaj prikazujejo. Vse to razstavo nadgradi z dodatnim čarom, kajti pripravi te do prevpraševanja vsega, kar misliš, da veš in si ob ogledu pozitivno šokiran.

Pri aktih v Galeriji Alga je golota neizmerno nežna in na njej ni nobenega poudarka. Umetniku je na fotografijah uspelo prikazati moč človeškega telesa, ki je hkrati krhka, po drugi strani pa prevzame nadzor nad mislimi obiskovalca.

Avtor: Nina Jesih

Literatura:
Peter FINGESTEN, Sight and Insight: A Contribution Toward An Iconography of the Eye, Criticism, I/1, 1959

[1] Peter FINGESTEN, Sight and Insight: A Contribution Toward An Iconography of the Eye, Criticism, I/1, 1959, p. 19.