No Pain No Game

mb_t2_12807

Vir: spletna stran galerija Vžigalica

//////////fur//// (Volker Morawe, Tilman Reiff)
Galerija Vžigalica in Mota, Ljubljana
10.–23. 11. 2014

Igranje je samo po sebi kreativni proces, igranje z umetnostjo je toliko bolj.

Vsi poznamo video igro Pong. Tisti, ki ne, ste očitno premladi in se torej, prosim, posvetite lekturi Jokerja ter pridobite potrebno znanje. Predstavljajte si igro Ponga, pri kateri vsakič, ko izgubite žogo, ne izgubite točke, ampak občutite bolečino. Vročina, elektrošok, gumijevka, kaznujejo vašo roko za neprevidno odbijanje žogice. S časom igranja se povečata dolžina in jakost zadane bolečine, hkrati pa tudi na abstrakten način zabava. V nekem trenutku, ko te v roko strese elektrika, nasprotnika pa gumijasta cev tepe po zapestju, se vprašaš, ali sem sedaj mazohist ali sadist, edino kar veš, je, da želiš zmagati.

Razstava No pain no game predstavlja interaktivne mehanizme in inštalacije, kot so zgoraj omenjeni PainStation, videoigro Kača, pri kateri mora obiskovalec sam teči, in boksarski trening po navodilih žarometov. Avtorja razstave Volker Morawe in Tilman Reiff, ki nastopata pod imenom //////////fur////, dodata videoigram fizično, interaktivno in družbeno dimenzijo. Prav interakcija in udeležba obiskovalcev je ključna za to razstavo, saj samo ogledovanje eksponatov ne pojasni njihovega sporočila. Ko obiskovalec skače po stikalih, poje ali fotografira razstavljena dela, jih osmišlja. Stroji in mehanizmi, ki mirujejo, nimajo sporočilnosti, ko pa jih obiskovalec spravi v delovanje, lahko razbere sporočilo – da se umetnost ne boji več video iger in digitalnega sveta. Klasične video igre si zaslužijo mesta v galerijah, pač ne samo kot barvna reprodukcija naslovnice, ampak interaktivne inštalacije. Drugi del sporočila razstave je dejstvo, da digitalni svet vpliva na realni svet, na katerega ima realne posledice. Čeprav je to npr. samo žarnica, ki jo obiskovalec lahko fizično le ugasne na razstavi. Če pa jo želi spet prižgati, mora obiskati digitalni svet in tam pritisniti gumb. Dejstvo, da digitalni svet vpliva na fizični svet, se nadaljuje pri simulaciji borznega trga, ki omogoča obiskovalcu, da prodaja in kupuje izmišljene surovine, s tem pa povzroča na vsebino različnih poročanj o katastrofah, ki vplivajo na borzni trg. Poročanja so oblikovana podobno kot večerna poročila na televiziji. Interakcija z razstavljenimi eksponati pomeni tudi interakcijo z drugimi osebami, če so prisotni ali ne. Delo ////FURER//// ob nastavitvi vrtljivega gumba odigra del govora. Obiskovalec nima informacij o govoru, ima pa možnost posamezne govore poimenovati z naslovi, kot so lažnivec, diktator, prerok, itd. Pride do izmenjave mnenja s tujcem, ki ga morda nikoli ne bomo srečali. Razstavo si velja ogledati v dvojicah ali skupini, saj veliko inštalacij zaživi šele z več udeleženci. Če ste se obiska lotili sami, ste si morda lahko v najmanjšem socialnem omrežju sveta našli spremljevalca za razstavo. Tako se namreč  imenuje inštalacija iz zanimivo zlepljenih zaslonov z imenom Facebox, ki karikira socialna omrežja.

th_fur_malpki.plakat

Vir: spletna stran galerija Vžigalica

Volker Morawe in Tilman Reiff sta se odločila svoje znanje iz elektrotehnike in računalništva uporabiti za stvaritev inovativnih iger in mehanizmov, ki presegajo okvir običajne medijske komunikacije in interaktivnosti. Razstavo No pain, no game, v katero je vključenih veliko njunih prej ustvarjenih umetnin, sta razvila skupaj z Goethe Institutom v okviru projekta Strast do !gre (SPIELTRIEB!) in bo na ogled še v drugih evropskih državah. S tem projektom želi Goethe Institut opozoriti na pomen kulturne prakse igre, ki je spremljala človeka od zgodnjih trenutkov osebnega in družbenega razvoja. Igra in igranje je pripomoglo k tehnološkim, kulturnim in družbenim napredkom človeštva.  Z različnimi predavanji, delavnicami in razstavami projekt Strast do !gre osvetljuje preplete med igro, tehnologijo, kulturo in umetnostjo. Vsem, ki razstave niste uspeli doživeti v Ljubljani, priporočam obisk na kakšni drugi lokaciji. In ne pozabite, da je vse v življenju igra razen življenja samega.

Avtor: Sebastian Dovč

Advertisements