Susie Linfield: The Cruel Radiance

prenosSusie Linfield,   The Cruel Radiance: Photography and Political Violence, Chicago: The University of Chicago Press, 2010.

The Cruel Radiance: Photography and Political Violence Susie Linfield je podrobna analiza vojne fotografije, predvsem skozi prizmo emocionalnega odziva, ki jo ima gledalec nanjo. Delo je teoretsko in le delno kritično: delo Susie Linfield je bolj kritika kritikov fotografije kot pa fotografije same.

Avtorica knjigo odpre s ciničnim podnaslovom »Zakaj kritiki fotografije sovražijo fotografijo?« in da bralcu že takoj na začetku vedeti, da gre njeno razmišljanje v primerjavi s kolegi v povsem drugačno smer. »Postmodernisti« kakor Linfield poimenuje Sontag, Tagga, Bergerja in praktično vse teoretike, ki so v zadnjem stoletju razmišljali o fotografiji in njenih namenih, so se namreč posvečali predvsem manipulativnemu potencialu množično distribuirane fotografije. Posameznika, gledalca fotografije, pa – po besedah avtorice – označijo za »pajka z opranimi možgani, ki je ujet v mrežo kapitalizma«.

Linfield odločno nastopi proti »negativnemu« pogledu na fotografijo in ubere bolj optimistično pot. Bralcu zatrdi, da največja moč fotografije leži prav v posamezniku, in sicer v aktu gledanja portretirane podobe. Emocije, ki gledalca prevzamejo ob gledanju vojne fotografije, so ključne za doumevanje vojnih grozot in so kot take potrebne ne le za razumevanje, temveč tudi za začetek sprememb vojne politike. Vojna fotografija je celo baza za ustvarjanje politike človekovih pravic.

V nadaljevanju Linfield preko analize vojnih posnetkov ilustrira svojo tezo emocionalnega prebujenja ob gledanju fotografij. Analiza vojne fotografije v različnih prostorih in različnih obdobjih (holokavst, kulturna revolucija na Kitajskem, državljanske vojne v Afriki, terorizem) in največjih junakov vojne fotografije (Roberta Cape, Jamesa Nachtweya in Gillesa Peressa) namreč sloni predvsem na njenih lastnih čustvenih odzivih.

Vojna fotografija je zelo posebna podzvrst fotografske umetnosti: glede na groteskne in pošastne situacije, ki jih prikazuje, je nanjo skorajda nemogoče reagirati umirjeno in objektivno. A vendarle vse njene moči ne smemo pripisati le emocionalnemu odzivu, ki ga ima posameznik nanjo, kakor to stori Susie Linfield. Vojna fotografija – kot vsaka druga – svojim gledalcem prikaže le vnaprej določen aspekt spora, medtem ko celotna slika ostaja nevidna. Zato vojne ne smemo enačiti le s podobo, ki jo opazujemo, niti z odzivom, ki jo imamo nanjo. Stopnja objektivnosti pri določanju pomena je nujna tudi pri vojni fotografiji.

Avtor: Tanja Pirnat

Advertisements