Nad glasbeno karavano s podobami


Intervju z oblikovalcem Druge Godbe Karlom Medjugoracem

IMG_2218p

Oblikovalec Karlo Medjugorac, foto: Sara Erjavec Tekavec

Karlo Medjugorac je slovenski oblikovalec, ki že vrsto let odlično sodeluje z Drugo Godbo in je gotovo ena izmed ključnih oseb, da je festival vedno znova svež in atraktiven. Govorimo seveda o vizualni podobi festivala, brez katere bi lahko le brali skrbno izbran glasbeni program, odvzet bi nam bil pa užitek pogleda na zabavne podobe, ki na trenutke rahlo provocirajo. Za podobo Druge Godbe iz leta 2014 je dobil celo nagrado za najboljšo podobo glasbenega dogodka v okviru natečaja Festivala Tresk.

Letos ste ponovno poskrbeli za grafično podobo Druge Godbe, s festivalom v resnici sodelujete že mnogo let. Kdaj ste začeli sodelovati z Drugo Godbo in kako je prišlo do sodelovanja?
Sodelovanje se je začelo že leta 2003, ko sem delal za Gigodesign. Do takrat je delal podobo kreativni direktor in ustanovitelj Gigodesigna Matevž Medja. To so bila kar divja leta. Kot junior sem zasledil neko priložnost z Drugo Godbo in 2002 sem skoraj dobil prvo priložnost, leto kasneje pa je bil moj predlog sprejet. Ideja je bila res dobra, samo izvedba ne toliko. Precej sem zapletel vse skupaj, kar se mi je potem še parkrat zgodilo. Koncept je bil, da se upodobi noto, ki je sestavljena iz dveh povezanih planetov Zemlje. To naj bi predstavljajo povezavo dveh različnih svetov, kar se sliši preprosto. To so bili še časi, ko se je vse tiskalo na sitotisk in smo morda malce pretiravali. Danes vem, zakaj je manj lahko več.

BBB_plakat

Plakat za Balkan Beat Box, 2011, oblikovanje : Karlo Medjugorac

Potem sem pa od leta 2003 redno sodeloval z njimi, saj smo se dobro ujeli. Leta 2007 sem šel na Finsko, a še nisem želel prekiniti sodelovanja. Leto kasneje sem nato šel na Švedsko, kjer sem dobil službo in še kar poleg vseh obveznosti delal še vedno sodeloval z Drugo Godbo. Samo mi niti ni več uspelo priti na festival in z letom 2010 smo na mojo željo prekinili sodelovanje. Sam sem jim predlagal kolektiv Zek, ki je nato naredil nekaj res dobrih podob festivala. Leta 2011 smo v resnici delali še skupaj, saj so oni poskrbeli za celostno grafično podobo, medtem ko sem jaz naredil solo plakat za Balkan Beat Box. Po dveh letih, leta 2013, pa se nekako niso več ujeli in so potem delo prepustili neki belgijski oblikovalski skupini.
To leto sem se tudi vrnil z družino v Slovenijo. Pri Drugi Godbi so se zavedali, da so malo zašli in da ne vedo, s kom bi sploh delali. Zato so pristopili do mene, če bi lahko spet vzpostavili sodelovanje. Ker nisem imel veliko dela, sem se strinjal. Izvedba 2014 je bila res dobro zasnovana, ljudem je bila všeč, meni tudi. To je bilo prvo leto, ko sem imel dovolj časa in sem lahko naredil, kot sem želel. Pred tem sem bil vedno zaposlen pri nekom, nisem imel časa ali sem bil v tujini, tokrat teh izgovorov ni bilo.

Glede na to, da že več kot 10 let sodelujete z Drugo Godbo, ste morda opazili kakšen razvoj v dizajnu Druge Godbe? Sledi Druga Godba globalnim trendom ali ima začrtane svoje značilnosti?
Včasih je veljalo, da mora biti Druga Godba močnih in preprostih barv, po načelih sitotiska. Vendar nekako se ne obremenjujem več več s tem, kaj je Druga godba. Lansko leto mi je npr. uspela čisto po nekem občutku in se izkazala za uspešno. Tudi letos je zanimiva. Za prihodnje leto pa imamo verjetno še boljšo idejo, kot letos. Dobro je, ko lahko malo testiraš.

Če pogledamo vaše dizajne za Drugo Godbo, se vedno zdijo rahlo cinični, morda celo provokativni. Preteklo leto se je zdelo, da želite z znamkami prikazati neko stereotipizacijo oz. romantično predstavo, ki jo imamo o »drugih« svetovih, letos prevlada žensk nad moškimi. Kako gledate na zgodbo za dizajni?
Zanimivo je, ker ljudje vedno vidijo v teh dizajnih več kot jaz sam. In to mi je všeč. Glede letošnje Druge Godbe sem tako na primer zasledil navezovanje na status umetnika v povojni Rusiji, res neverjetno, kaj vse ljudje razberejo iz njih. Je pa res, da sem bolj provokativne narave in imam rad dizajn, ki da ljudem vseeno malo za misliti.
Letos pa niti nisem razmišljal o tem razmerju moški in ženske. Četudi je tokrat na festivalu res veliko žensk, bi jih moralo biti na plakatu še več, da bi bila neka realna reprezentacija. Osnovna ideja je glasbena karavana in mogoče sem zopet malenkost pretiraval, saj se vidi, da spominja na cirkuško karavano, z bliščem in pompom na eni strani in kruto stvarnostjo umetniškega življenja v ozadju.
Kako je izpadlo, pa je bilo odvisno od materiala, ki sem ga dobil – kdo je najpomembnejši glasbenik. V tem primeru Tune Yards, pa še ravno pevka z žvečilnim gumijem v ustih je bila najbolj atraktivna in znana podoba. Tudi ostale podobe so bile zanimive. To ni nek naštudiran koncept, saj lahko perfekcionizem izpade pretežko.

Web

Druga Godba 2014, oblikovanje Karlo Medjugorac

Kako pa se lotite celega procesa oblikovanja podobe Druge Godbe. Imate že dovolj hitro na voljo seznam izvajalcev ali morate začeti z nule?
Na žalost program ni znan do zadnje minute. Običajno je osnovna ideja zastavljena že nekaj mesecev pred programom, ko imaš morda že kakšen namig, kaj bo in kdo bo zvezda festivala. Za letos sem vedel, da bo veliko žensk in poudarek na glasu, samo nisem želel iti preveč v to smer. Potem se lahko tudi zgodi, da ti zamenjajo tri izvajalce in se vse podre.
Lansko leto se je osnovna ideja odlično izkazala. Vsi načeloma radi zbiramo znamke, sploh če dobimo kakšno eksotično iz Afrike ali pa kakšne stare evropske. Tako kot glasba na Drugi Godbi, malo starih časov, eksotike iz Nigerije in potem nekaj modernega iz Finske. Super se je dalo narediti kolaž, saj lahko izpostaviš vsakega glasbenika posamezno. Magnifico je imel na primer svoj plakat, ki je bil v bistvu ena cela znamka. To mu je bilo zelo všeč. Zato smo šli morda tudi letos spet na to, da se izpostavi izvajalce, samo smo mogoče malo pretiravali. Lani so imeli ljudje občutek, da nismo te podobe izdelali popolnoma sami, ampak da smo jo od nekod vzeli. Bila je bolj osredotočena na kolaž, ki mi je že od nekdaj blizu. Res mi je bolj pomembna neka osnovna kvalitetna ideja kot pa izvedba v perfektnost.

PlakatB1

Druga Godba 2015, oblikovanje Karlo Medjugorac

Ali sledite trendom v oblikovanju? Kakšen se vam zdi trenutno še vedno aktualen flat design? Ga vidite v oblikovanju Druge Godbe?
Jaz živim od digitalnega oblikovanja, tiskanega zelo malo. Zato tudi sledim trendom v digitalnem oblikovanju in mi je flat design super. Kar se mene tiče bi moral biti tu že pred desetimi leti. Je pa res, da je tudi zadeva malo zašla. Ker je vse flat, ni več nekih prioritet. Postal je izgovor za minimalni dizajn. Pri Drugi Godbi se mi zdi, da je bil vedno prisoten flat design, že zaradi sitotiska. Tako da Druga Godba po eni strani ni imela problemov s tem. Zanimivo je bilo v časih pred desetimi leti, ko si videl plakate po Ljubljani in ko so kar nalagali učinke enega čez drugega. Druga Godba pa je, tudi ker je imela vedno sitotisk, delovala sveže in si jo opazil. Danes se tega ne opazi več, saj so se plakati res izboljšali, konkurenca je dobra, prostora za plakate pa v resnici ni več.

Kako pa kot oblikovalec gledate na to, da se vsako leto menja celostna grafična podoba Druge Godbe?
Iskreno povedano, bi jim verjetno koristilo, da bi ostali pri eni podobi, ker je huda konkurenca in pri tako majhnem festivalu si je težko izboriti prostor v glavah ljudi. Malo delaš sam sebi škodo, če torej podobo vsako leto zamenjaš. Ob enem pa igraš na drugo karto, da vsako leto presenetiš.
Če bi vsako leto moral delati isto celostno grafično podobo, potem je ne bi delal jaz. Samo pa ne vem, če jim ne bi tega priporočil. Tu gre pač za dvorezen meč. Samo glede na to, da so dva tedna pred začetkom festivalske karte že bile razprodane, se ne bi ravno obremenjeval s tem, saj jim očitno uspeva. Je pa res lahko kar naporno, vsako leto je potrebno vse znova zastaviti. Verjetno je najbolj pravično, da se najde enega, ki se mu da in da naredi nekaj zares trajnega.
Je pa vprašanje, samo če pogledamo na primer Festival Ljubljana, lahko hitro postane na videz korporativno. Če bi bil jaz direktor festivala, potem bi verjetno predlagal nekaj vmes. Da imaš neko močno osnovo, na katero potem nalagaš.

GotamProject

Plakat za Gotan Project, 2007, oblikovanje: Karlo Medjugorac

Kaj pa na splošno menite o oblikovanju glasbenih in festivalskih plakatov? Glede na to, da je potrebno zvočni dogodek ali spektakel spremeniti v vizualnega.
To je v resnici neke vrste sekta. Ljudje, ki imajo res radi glasbo, in delujejo znotraj glasbene scene, ampak niso glasbeniki. Sam sem se v oblikovanju glasbenih plakatov znašel čisto po naključju. Nimam se za nekega oblikovalca glasbenih projektov, četudi se me zadnje čase takšni projekti precej držijo. Tudi vsi projekti, ki jih delam za tujino, so povezani z glasbo, vendar čisto slučajno.
Kar se tiče trendov, pa tu veliko narekuje glasbena industrija. Ni bilo lahko, ko je manager Gotan Projecta želel, naj se uporabi njihov plakat s turneje, ki je bil takrat precej ponesrečen, čeprav imajo običajno zelo lepe plakate. Ker je Druga Godba imela že uveljavljeno tradicijo, da vedno naredi svoje, nam je na koncu uspelo in manager je vseeno popustil, končni plakat pa je bil všeč celo glasbenikom skupine. Samo v resnici razumem skrbi managerja. Ko enkrat vložiš toliko denarja v enotno podobo, ne želiš, da ti vsak lokalni oblikovalec dela po svoje.

Kaj pa so tisti elementi, ki jih potrebuje dober festivalski oz. glasbeni plakat?
Datum, ura in cena. To, kar jaz običajno naredim čisto na drobno. (smeh) No, v resnici rabi nek sprožilec, tako imenovani peti element. In ne glede na vse, je tudi informacija vedno zelo pomembna. To velja tako za plakat za muzej, kot festival. Zadeti mora pravo publiko in dobremu glasbenemu plakatu bo to verjetno uspelo brez inštrumenta.

Spraševala je Sara Erjavec Tekavec

Advertisements