Glasba. Dež. In nepozabni trenutki.

1606965_10153347490678670_775259576207773538_n Festival: Inmusic
Datum: 22. 6-24. 6. 2015
Kraj: Otok mladosti, Jarun, Zagreb, Hrvaška

Lepo je biti mlad. To verjetno občuti vsak na svoji koži, (posebej) ko za par dni lahko uide iz vsakdanjika in študijskih dolžnosti ter obveze zamenja za zabavo, družbo in dobro glasbo. Hedonizem in dekadentnost, a obenem zmernost, sproščenost in mladost. To je Inmusic festival.
Inmusic slovi kot največji open-air festival na Hrvaškem, ki že od leta 2005 Zagreb za dva ali tri dni spremeni v popularno turistično destinacijo, kamor priromajo vsi pravi feni in ljubitelji glasbe, enako kot tudi zabave željni mladi iz regije in najrazličnejših delov Evrope. Festival je umeščen na slikovit zeleni otok na jezeru Jarun, ki se nahaja na jugu Zagreba.
Letos je Inmusic praznoval svoj jubilejni deseti rojstni dan in je bilo skladno s tem pričakovanje veliko, a je kljub temu nekako medel izbor, hrvaškemu občinstvu že zelo znanih avtorjev, bil mogoče precej ”gotov”. Zaradi glasbenikov, ki so že večkrat nastopili pred hrvaškim občinstvom (npr. Franz Ferdinand, La Roux …), in odpovedi benda Florence and The Machine kot glavnih headlienerjev je ostala praznina, ki je niso mogli napolniti do konca niti odlični Placebo ali Rudimental. Kot že samo ime nakazuje, na Inmusicu večinoma nastopajo tuji bendi in pevci, ki izvajajo večinoma mešanico indie rocka, hard rocka ali pa elektronike, neredko pa publiko zabavajo tudi pop ali hiphop glasbeniki.
Letošnji program je bil razdeljen na tri dni, Otok mladosti pa je bil razdeljen na: Balkan stage, Main stage, World stage in Hidden Stage (v gozdu), obenem pa so obiskovalci lahko uživali v Silent partyu v šotorih, kjer so lahko poskusili karaoke itd. Sam festival je za razliko od podobnih festivalov (podobnih v smislu žanra glasbe in okolja, kot sta Sziget ali Exit), mogoče malo manj glasbeno razkošen, kar se tiče velikih glasbenih imen, vendar je za razliko od njih festivalska vstopnica Inmusica toliko ugodnejša. Če odmislimo neuspeh s skupino Florence and the Machine, ki je že napovedana za leto 2016 je bila organizacija festivala izpeljana na najvišji stopnji, kot je tradicija že nekaj let. Tudi pri postrežbi ni bilo pretirane gneče, saj se je plačevalo z Inmusic kartico namesto gotovino. Letos je obiskovalce po festivalu vodila Inmusic mobilna aplikacija, ki je vsebovala obsežen razpored programa, zemljevid itn., kar je olajšalo spremljanje festivala tistim, ki so bili bodisi prvič na festivalu bodisi niso poznali časovnice nastopov.
Prvi dan je škotski kantavtor Paolo Nutini, ki je pogosto v medijih imenovan ”kralj blue-eyed soula”, navdušil vse. Dobro, res je, pretiravam. Ampak komentarji vseh znancev so po njegovem nastopu bili tako pozitivni, da so z njegovim nastopom organizatorji popolnoma zadeli. Potem, ko je Nutini vse ženske obiskovalke vrgel v trans samo s svojo pojavo, je sledila zabava, ki so jo za ljubitelje ameriškega synthpopa naredili fantje iz Future Islands. Na glavnem prizorišču so zatem peli Franz Ferdinand in Sparks, ki pa niso pustili močnejšega vtisa na publiko. Njihove plesne pesmi so bile v podobnem ritmu, a publiko so uspeli ”razživeti” šele z nekaj originalnimi pesmi, ki jih sicer pojejo Franz Ferdinandi (Take me Out, Michael …), v tokratni izvedbi pa so se jim pridružili še Sparksi. Očitno je bilo, da je večina publike poznala samo pesmi Franz Ferdinanda, ki pa so postali ljubljenčki hrvaškega občinstva že pred nekaj leti, saj so pogosto gostovali v teh koncih. Prvi dan je služil kot uvod in je odlično začel tridnevno manifestacijo, ki se je nadaljevala drugi dan z bendi La Roux, Death Cab for Cutie, Rudimental … 11046267_10153344804498670_3619276997196893344_n
Eni izmed prvih, ki so odprli drugi večer, je bila hrvaška indie rock skupina The Belle Infidels, ki so se pod navitim zvokom kitar in bobnov ”izgubili”. Glas njihove vokalistke namreč ni bil usklajen z močno glasbeno podlago in je bilo precej jasno, da mora mladi bend svoje live izvedbe še malo prilagoditi in izboljšati. Ameriški rockerji Eagles of Death Metal pa so povprečno atmosfero prejšnjega benda povzdignili in naredili pravi šov, njihova komunikacija s publiko pa je bila ena izmed bolj iskreno spontanih in karizmatičnih. Skoraj vsi ”pravi” rockerji so bili nad izvedbo njihovih bluessy-rock hitov entuziastično navdušeni. Ameriška skupina Death Cab for Cutie se je pokazala v boljši luči, kot jih poznamo iz njihovih studijskih albumov. Namreč melanholija, ki krasi njihov zvok, ni bila vseprisotna in njihov zvok je deloval bolj rockersko in manj nežno. Pesem Little Wanderer iz njihovega zadnjega studijskega albuma je bila verjetno vrhunec njihovega nastopa, saj se publika ob subtilno-nežnem vokalu zadovoljno nihala v ritmu balade.
Potem je na World stageu sledil nastop electropop princese La Roux. Njen mehek in visok vokal je, ob privlačni izvedbi, privoščil publiki celourno uživanje kljub obilnemu dežju. Seveda, najboljša atmosfera je bila, ko je La Roux zapela svoj veliki hit In for the Kill. Drugi dan je nastope okronal odličen bend Rudimental, ki ustvarja drum and bass glasbo. S svojim energičnim nastopom so »razplesali« vse, tako mlade kot tudi starejše, celo bližnje natakarje, ki so po tiho mrmrali nalezljive verze. Njihova energičnost glasbe je našla ravnovesje v različnih vokalih, ki so se izmenjavali. Najboljši je bil ženski vokal, ki je dodal kanček mističnosti ter malo umiril ”bomabastičnost” izvedbe. Dež, ki je že stalnica na vsaj enem dnevu Inmusica, za poznavalce festivala ni predstavljal problema, medtem ko je za nove obiskovalce bil dokaj slabo presenečenje. No, Inmusica brez dežja ne bi bilo. Vsaj ne v takem smislu kot obstaja že zadnjih par let. Po plesanju, drsanju in namakanju v blatu in mokri travi je tretji dan sledila razvedritev tako s soncem kot tudi z line upom. Najprej so ob šesti uri nastopili odlični Black Rebel Motorcycles, ob deveti uri so Of Monsters and Men počasi za eno stopnjo dvignili lestvico vzdušja, zatem pa so sledili headlinerji Placebo. S svojim melanholično-agresivnim zvokom je glas Briana Molkota  napolnil Otok mladosti, a njihovo uspešnost je potrdila tudi ogromna množica okrog 25 tisoč zadovoljnih obiskovalcev, ki so njihove pesmi, posebej hite, kot so Every You Every Me, Infra Red ali pa pesmi iz novega albuma Loud Like Love, znali na pamet. Atmosfera je bila delirična in ikonska, vendar je Placebo zaradi svoje ”ambientalnosti” mogoče kanček neprimeren za zadnjega headlinerja in je nekako manjkala pika na i. Kljub vsemu je bil festival dobro premišljen in zabave do ranih jutranjih ur vsak dan ni manjkalo. 11539645_10153342086588670_8156729883432834939_n
Po premisleku lahko rečem, da je letošnji Inmusic bil eden boljših dogodkov, ki sem jim prisostvovala. »Razplesano« občinstvo mladih z vseh koncev Evrope in nenazadnje tudi sveta, osupljiva energija glasbenih not in neprecenljivi občutki, ki so se mešali v moji glavi po izpolnjenih željah (v živo videti in slišati Briana Molkota in Alexa Kapranosa – check!!!), so priskrbeli, da je Otok mladosti za tri dni postal “Scene of the Crime. V tistem najlepšem pomenu. »The place to be.« Avtor: Ines Žganec Foto: vir FB stran InMusic

Advertisements