Bill Bryson: At Home

bill brysonBill Bryson, At Home: A Short History of Private Life, London, Doubleday 2010

Leto 1851 je v zgodovini umetnosti znano kot leto Velike svetovne razstave, ki je potekala v Londonu. Ime Kristalna palača je nastalo pravzaprav posrečeno. Douglas Jerrold, kolumnist revije Punch, je tako imenoval stavbo, ki je presegala vse predstave o gradnji tistega časa, ime se je obdržalo. Načrt za stavbo, namenjeno razstavi, je moral biti pripravljen in izpeljan v roku 10 mesecev (neverjeten podvig). Za ta izziv je bila izbrana skupina treh arhitektov in enega inženirja, ki je po dolgem trudu predstavila načrt veličastne enonadstropne stavbe z veliko jekleno kupolo (kaj takega še ni bilo nikoli izvedeno). Seveda opečna gradnja z ogromno jekleno konstrukcijo ni prišla v poštev, cena projekta je bila prevelika, časovna omejitev pa je bila preostra. Takrat je s svojim načrtom nastopil Joseph Paxton, pravzaprav vrtnar vojvode Devonshira. Paxtonov načrt je bil oddan izven roka in ni bil nič drugega kakor velika topla greda, a je bil takoj sprejet.

To je le ena od mnogih pripovedi iz knjige Billa Brysona At Home: A Short History of Private Life (Doma: Kratka zgodovina zasebnega življena, knjiga ni prevedena v slovenščino). Bryson je že dobro poznan avtor, ki je v svojih delih obdelal mnoge zgodovinske in filozofske teme (npr. A Walk in the Woods, Neither Here nor There: Travels in Europe itd). O At Home je avtor zapisal, da je želel raziskati zgodovino lastnega doma, saj po njegovem zgodovina vedno konča doma. Sicer je knjiga prej vse drugo, kakor le zgodovina ene same stavbe. Prepojena je z mnogimi zanimivimi podatki in detajli iz zgodovine umetnosti, politike in znanosti. Vsako poglavje vsebuje obilico anekdot in različnih tematik. Tekst je lahkoten in berljiv, ne glede na mnoge opombe, ki odpeljejo bralca stran od glavne teme (Bryson rad podaja še opombe opomb), je vsebina neopisljivo živa in fascinantna. Težko se je odtrgati od strani, ki jih preplavljajo vprašanja o mislih Einsteina (ko je nekega lepega dne opazoval eleganten gleženj mlade sosede), detajli iz zasebnega življenja prerafaelitov in angleškega duhovništva, ki se je ukvarjalo z vsem drugim, kakor s pripravo mašnih govorov. Obilica prostega časa in stabilni dohodki so omogočili mnoga znanstvena spoznanja in celo nastanek nove pasje pasme – Jack Russel. Obenem je Bryson branje začinil z značilnim angleškim humorjem, ki celotno doživetje naredi hudomušno intelektualno poslastico.

Avtor: Aleksandra Metelko

Advertisements