Ljubezenska pesem za Sarajevo

medo

Izložba razstave: BFF (2015) in Liberty (2015), foto: Špela Grošelj

 

 

Šejla Kamerić: When the Heart goes Bing Bam Boom (Bim Bam Bom Çarpınca Kalp)
11. 12. 2015–28. 2. 2016
ARTER space for Art, Istanbul
Kurator: Başak Doğa Temür

Kaj imajo skupnega vojna v Bosni, pop kultura in vprašanje meje med nami in njimi? Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v istanbulski galeriji Arter, kjer je bila na ogled razstava bosanske umetnice Šejle Kamerić. Kamerićeva, ki je za evropski bienale sodobne umetnosti, Manifesto 3 (Ljubljana, 2000), enega izmed javnih projektov izvedla tudi v Ljubljani, se je tokrat predstavila s šestintridesetimi deli na različnih medijih – od videa, fotografije in instalacije do kiparstva. Vsi razstavljeni predmeti so nastali po letu 2000, tri izmed njih pa posebej za to razstavo.

Skoraj tri metre visok plišast medved, polnjen z rabljenimi oblačili in praznimi plastičnimi steklenicami ter prešit z rabljenimi usnjenimi in krznenimi plašči in klobuki, nedvomo pritegne pozornost mimoidočih in nas privabi na razstavo. Medved, oziroma “BFF” (“Best Friends Forever”, 2015), je razstavljen v vitrini, ki gleda na eno izmed najbolj prometnih istanbulskih ulic, in tako pritegne pozornost številnih mimoidočih. To je nedvomno dobra marketinška poteza, ki pa pove le malo o tem, kaj nas zares čaka v galeriji. Razstavni prostori so snežno beli, a obiskovalec tava v temi. Noben eksponat namreč ni označen z napisom ali podnapisom. Sprva si lahko mislimo, da je takšen morda koncept razstave. Toda pri umetnici kot je Šejla Kamerić, tako pač ne gre. Pri Kamerićevi so prav poimenovanja tisti, pogosto tudi ključni element za razumevanje del, včasih pa teža besed ali besedna igra v naslovu da delu popolnoma drugačen pomen. Brez vodnika po razstavi (in dobre orientacije po zemljevidu razstave) pravzaprav ne gre. Odsotnost napisnih tablic poleg razstavljenih eksponatov je, z vidika drenjanja pred vsakim napisom, morda res dobrodrošla rešitev, a obiskovalcu povzroči kar nekaj preglavic z iskanjem naslovov del v vodniku po razstavi.

Razstava obsega štiri nadstropja. Postavitev je zelo razgibana in za obiskovalca zanimiva, saj se v vsakem nadstropju srečamo s skoraj vsemi mediji, s katerimi se ukvarja Kamerićeva, Sarajevo pa je tista ključna točka, ki nas spremlja vsepovsod. Pravo nasprotje prisrčnemu medvedku na vhodu ali pa naslovu razstave (ki je pravzaprav verz iz pesmi hrvaške skupine KUD Idijoti, Za tebe), ki sugerira bolj lahkotno temo, je zagotovo melanholija ali celo žalost, ki nas prevzame ob vseh videih in instalacijah, ki so posvečeni vojni v Bosni oziroma so nastali kot reakcija nanjo. V kletnem razstavnem prostoru pa obiskovalca čaka še nenavadno, morda celo (ne)prijetno presenečenje. Forenzično-dokumentarni “Ab uno disce omnes” (Iz enega se nauči vse1, 2015). Projekt je naročila galerija Wellcome Collection iz Londona in je sestavljen iz dveh delov. Rezultat projekta (ki se še nadaljuje) je v celoti dostopen na spletu. En del projekta je interaktivna baza podatkov, h kateri lahko prispevajo tudi obiskovalci spletne strani, drugi del pa je 85-urni video, ki je nastajal dve leti. Video posnetek prikazuje Kamerićine obiske množičnih grobišč, mrtvašnic, laboratorijev za analize DNK, obiske pri družinah pogrešanih, skratka detektivski postopek odkrivanja vojnega zločinca in poskus rekonstrukcije zgodovine.

Razstava je, kljub odsotnosti napisov, izpeljana dobro. Obiskovalec ima možnost vpogleda v številne medije, s katerimi se Kamerićeva izraža. Glede na njihovo raznolikost in velikost posameznih del je to prav gotovo bil izziv za kuratorico razstave. Morda bi lahko razstavili tudi fotografije originalnih postavitev posameznih instalacij in javnih intervencij, saj je bilo marsikatero umetničino delo najprej na ogled na velikih oglasnih panojih in šele kasneje na stenah muzejev in galerij.

Avtor: Špela Grošelj

1 Citat iz Vergilove Eneide.

Advertisements