Z grabljami po čelu

dav

TRESK #7
Organizacija Radio Študent in Kino Šiška
Center urbane kulture Kino Šiška in Gledališče Glej
17. 3.−18. 3. 2016

Letos se je že sedmič zapored treskalo v prostorih CUK Kino Šiška in Gledališča Glej, saj se je skoraj tradicionalno odvil dvodnevni osrednji festival neodvisnega glasbenega založništva v Sloveniji, TRESK #7. Na glasbeno-založniškem dogodku, ki ga organizira Radio Študent, so se predstavili številni domači neodvisni založniki (Moonlee, Kapa, Sanje, Panda itd.), na odrih pa so nastopili novi izvajalci. Namen festivala je tematizirati in osvetliti slovensko alternativo glasbeno sceno ter povezati krog glasbenega založništva, v katerem prevladuje problematika samozaložbeništva ustvarjalcev. Med drugim je predstavitev skupin na festivalu tudi priložnost uveljavitve in večje prepoznavnosti na slovenski glasbeni sceni.

Prvi dan festivala se je v prostorih CUK Kino Šiška začel že rano popoldan z ustvarjalnima delavnicami. Na delavnici grafične tehnike sitotiska je bilo pod okriljem grafične oblikovalke Urške Alič možno odtisniti poljuben motiv na izbrano površino, večina obiskovalcev, vključno z mano, pa se je programa udeležila malo kasneje, ko so bili odtisi že narejeni. Po delavnicah je sledilo odprtje sejmišča – stojnic, ki so bile do konca programa postavljene druga ob drugi preko celotnega zgornjega nadstropja. Sejmišče ni zajemalo le številnih stojnic, na katerih so se predstavljale glasbene založbe s svojimi zastopanimi glasbeniki, zgoščenkami umetnikov in raznimi promocijskimi materiali. Nudilo je tudi nekaj izdelkov sodelujočih slovenskih umetnikov, na prodaj so bile pisane značke, manjkala pa ni niti stojnica Gostilne Skaručna, ki je z zanimivo degustacijo dveh nožev, zapičenih v desko med dobro zapečeno pogačo, poskrbela, da so si obiskovalci napasli oči in ob tem poizkusili nekaj njihovih okusnih namazov ter domačega piva.dav

Med pestrim dogajanjem na sejmišču je bil izpeljan tudi intervju z avtorjema pred kratkim izdane knjige Založbe, v kateri je opisana aktualna situacija in odnos glasbenikov do založništva na slovenskih tleh. Pogovor je tekel o samozaložništvu glasbenikov, zakaj postaja to vedno bolj pogost pojav in kakšni so vzroki, da pride do takšnih situacij na glasbeni sceni. Poslušalcev pogovora ni bilo veliko, saj so se raje sprehajali ob stojnicah in se družili z znanci, več publike pa se je zbralo na sredini sejmišča, ko je prišel čas podelitve nagrad zmagovalcem Treskovega natečaja, na katerem so bile izbrane: najboljša podoba albuma (Tina Ivezić), najboljša podoba glasbenega dogodka (Sai Pan), najboljša koncertna fotografija (Nejc Ketiš) ter posebna omemba ilustracije kot podoba albuma (Matthias Lehmann).

Večerne ure so ostale v spominu nepozabne mešanice alternativnih žanrov nastopajočih slovenskih glasbenikov. Med prvimi je zatreskal SsmKOSK, ki je z razlomljenimi ritmi in industrijskimi zvoki otvoril večerni program kar v samem prostoru sejmišča. Vsi obiskovalci, ki so bili prej ob stojnicah, so svojo pozornost namenili odru, se počasi zbrali in poskušali najti svojo prezenco v surovih tonih, ujetih v prostor Kina Šiške. Pravo ‘underground’ vzdušje je s skulpturami v obliki hrbtenjače pričarala občasna razstave umetnice Ive Tratnik.

Dogajanje se je nato prestavilo v Katedralo, večjo koncertno dvorano Kina Šiška. Persons from Porlock, psihadelična garažna pop skupina, je z retro indie ritmi zamajala celotno množico poslušalcev. Kot nekakšen napovednik svojega prihajajočega novega dolgometražca so na festivalu ponudili vpogled v nove ritme, ki so jih spremljali vizualni efekti z različnimi abstraktnimi podobami iz vsakdanjega življenja, med njimi pa so udarno sekali tudi posnetki eksplozij in dimnih oblakov.

Tudi N’toko je na Tresku predstavil svoj prihajajoči album, publiko pa presenetil z nenavadno postavitvijo svoje glasbene opreme, saj so bili sintetizatorji in mešalke preoblikovani v inštrumente oziroma naprave, ki se uporabljajo pri operacijah v bolnišnici. Z novimi skladbami je mladi raper dvignil vzdušje publike, žal pa mu je na polovici zatajila tehnična oprema. Brez treme in z nekakšno povezanostjo s publiko je vseeno uspel ohraniti mirno kri, kot opravičilo za nevšečnosti je zavrtel nekaj svojih najbolj znanih uspešnic, na koncu pa je usposobil vso opremo ter poskrbel za nastop, poln energije. Publika je ponorela in glasno pela ob skladbi Zig zig in Mind Business, vsi pa smo bili deležni predstavitve slovenskega raperja, ki ‘ima nekaj za povedat’.

davMed nastopajočimi je bil Blaž, mladi izolski glasbeni producent, znan po svojih elektro-hiphop zvokih, še en od umetnikov, ki se je na Tresku predstavil in oznanil prihajajoče novosti. Publika je bila navdušena nad vizualnimi efekti, ki so Blaža spremljali od začetka do konca in samo stopnjevali intenzivnost valujočih zvokov. Med nastopom je Blaž na oder povabil violončelistko. Spremljala ga je z nizkimi basi, na oder pa je v nekem trenutku priskočil še N’toko. Publika je bila navdušena in presenečena ob oznanitvi njunega sodelovanja na prihajajočih albumih, za še boljše vzdušje pa sta poskrbela s skupno izvedbo ene od njunih skupnih skladb. Program prvega dne sta zaključila Funk of Terror, ki sta z mirnimi elektronskimi zvoki popeljala festival h koncu.

Drugi dan festivala TRESK #7, dan nove čudne Slovenije, se je odvijal v ljubljanskem Gledališču Glej, kjer so se v večernih urah predstavili številni slovenski neodvisni glasbeni producenti, drzneži, ki so si upali izstopati, mešati različne glasbene zvrsti in jih ponuditi publiki. Čeprav mi na festivalu ni uspelo ostati dolgo, so se v tem času na odru gledališča predstavili Olfamož s svojimi zanimivimi preoblikovanimi inštrumenti in s čisto posebnim in odpuljenim načinom nastopanja, Širom – trio, ki je z igranjem na različna tolkala pričaral meditacijsko vzdušje, Tovariš Strmoglavjen, ki je publiko prav tako presenečal z uporabo svojevrstnih glasbil, Muzikačaka s svojimi elektronsko-akustičnimi zvoki ter Stojan Knežević – trio, ki je obudil rock glasbeno sceno.

Tudi to leto se je organizacijska skupina zelo dobro pripravila, saj je festival potekal brez kakšnih posebnih nevšečnosti. Lahko rečem, da je bila publika v vsakem primeru zadovoljena, saj je festival ponujal toliko različnih glasbenih žanrov, da je skorajda vsak obiskovalec našel nekaj po lastnem okusu, pri tem pa smo ostali presenečeni, saj s predstavitvijo svežih obrazov nikoli ne vemo, kaj naj pričakujemo. V Ljubljani so preko leta izvedeni različni festivali, letošnji TRESK #7v pa je eden izmed tistih festivalov, na katerem ne nastopajo samo glasbeni umetniki, temveč združuje in osvetljuje prav vse vloge in pozicije, ki jih je moč najti na slovenski glasbeni sceni. Naj se treska, pa do naslednjič!

Besedilo in fotografije: Katja Filovski

Advertisements