Mojca Puncer: Sodobna umetnost in estetika
Mojca Puncer, Sodobna umetnost in estetika, Ljubljana 2010.
Knjiga je nastala na podlagi avtoričinega doktorskega študija na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti. Gre za aktualno analizo, kjer nam avtorica predstavi tezo o estetskih strategijah v sodobnih vizualnih umetnostih.
Mojca Puncer se v prvem delu knjige mdr. loti pregleda ključnih tendenc v slovenski umetnosti tako, da sledi gibanju preglednih razstav zadnjih desetletij Moderne galerije v Ljubljani. Avtorica pove, da likovna ustvarjalnost na Slovenskem doživi prvi odločilni preobrat v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je začel izginjati socialistični realizem in se je pričelo odpiranje zahodnim vplivom. Po prelomu si sledijo koraki v raznorazne smeri kot npr. abstrakcijo ali pa konceptualizem. Avtorica izpostavi, da je konceptualizem pomenil tudi analizo samega pojma umetnosti, z ohojevci pa opozoril na možnost alternativne umetniške ustvarjalnosti, ki ostaja odprta za sodobne in prihodnje raziskave umetnosti.
Avtorica se zgleduje po Igorju Zabelu, ko umešča pojem »sodobne umetnosti« nazaj k Duchampu in avantgardi, ki ukinja formalno-estetsko prvino umetniških del ter se vedno bolj širi v prostor in situacijo. Z razvojem tehnologij se spreminjata tudi status podobe ter način medsebojnega vplivanja med umetniškimi projekti in publiko. Gledalčeva vloga se premakne od sprejemanja k sodelovanju in nadaljnjemu razmišljanju (predmet potegne sprejemnika v estetski proces).
O percepciji sodobne umetnosti avtorica citira Edo Čufer, ki pravi, da je za to potrebna »atletika očesa«: oko, ki ga moramo nenehno razvijati (samoizobraževanje), torej, da ta umetnost od nas zahteva dejavno udeležbo.
V drugem delu knjige je govora o estetski strategiji, ki je vselej usmerjena k zunanjemu cilju in presega svet umetnosti. Kot taka je pripeta na ideologijo, politiko ali ekonomsko logiko trženja. Lepo je danes razsežnost blaga, ki zapeljuje čute, medtem ko lepo v sodobni umetnosti velja za kliše, le stranski učinek.
Zanimivo je tudi poglavje Znanost in tehnologija »skozi« umetnost, kjer nam avtorica poda različne primere eksperimentiranja med znanostjo in umetnostjo, kot je npr. kloniranje (Natalie Jeremijenko, One Trees).
Knjiga je sicer zanimiva, ker pa raziskava pristopa k vizualnemu iz polja strokovne filozofije, bo verjetno bralce brez filozofske podlage demotivirala.
Avtor: Nika Rupnik