Antologije krijumčarenja – Pretihotapljene antologije – Antologie di contrabando

cropped-logo-antologije-krijumcarenja1Muzej moderne in suvremene umjetnosti, Reka, Hrvaška

22. 10.–4. 12. 2013

Kustosti: Guiliana Carbi, Ana Peraica, Marija Terpin in Sabina Salamon

 

Na Reki se je v oktobru odprla razstava, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem moderne in suvremene umjetnosti (MMSU), Trieste Contemporanea in Mestnim muzejem Idrija. Razstava je tako začela svojo pot na Hrvaškem, prihodnje leto pa bo potovala še v Slovenijo in Italijo. Tihotapstvo se ne dotika le mej legalnega, temveč povprašuje tudi legitimnost, saj obstaja kar nekaj ljudi, ki tihotapijo zaradi preživetja. Verjetno pa je tudi že marsikdo med nami sam kaj »prešvercal« čez mejo.

Tihotapljenje je tema, ki je te tri države še do nedavnega močno povezovala, naj gre za tihotapljenje drog, hrane ali pa najnovejših jeans hlač, ki se jih za časa Jugoslavije preprosto ni dalo dobiti. Poleg razmerja državnih meja med nekdanjo socialistično državo in kapitalistično jih povezuje še razmerje kopno in morje.

Povpraševanje meje legalnega in legitimnega bo tekom trajanja projekta predstavilo nekaj več kot 30 strokovnjakov in umetnikov. Ker gre tu za interdisciplinarni projekt, pri njem poleg umetnikov s celega sveta sodelujejo tudi najrazličnejši strokovnjaki (etnologi, zgodovinarji ipd.), ki bodo svoja spoznanja predstavili tudi na spremljevalnih dogodkih na vseh treh lokacijah.

Na Reki je razstava razdeljena na dve lokaciji, in sicer v MMSU in Mali salon na Korzu. Večji del projektov je bil predstavljen v 2. nadstropju zgradbe, v kateri se nahaja MMSU in do katerega te vodi prepleteno stopnišče, ki že na videz obiskovalca zapelje v svet tihotapljenja, ko je potrebno iskati »skrite« prehode, da prideš do cilja.

Odprt prostor so zavzele podobe in instalacije različnih umetnikov, večinoma evropskih korenin, ki so se dotaknili teme tihotapljenja na različne načine. Nekateri so povpraševali legitimnost, drugi so delili svoje lastne izkušnje, tretji so se igrali s pojmovanjem tihotapljenja.

Victor López González je s svojim delom Atlas pred oči predstavil ekonomski vidik tihotapljenja. Serija fotografij prikazuje žene, ki se s tihotapljenjem dnevno preživljajo, vendar jih je odmaknil iz konteksta, saj jih je postavil pred črno ozadje in tako se na videz ne da določiti, kam pravzaprav sodijo, saj bi lahko v svojih torbah imele tudi osebno prtljago, vse je vprašanje načina gledanja in konteksta. Kar prikaže tudi sam, saj med fotografijami naniza različne termine (unidentified, illegal, survival …), ki povprašujejo pomen tihotapljenja.

Malo naprej se v mali sobici odvija projekcija filma Zanny Begg in Oliverja Resslerja z naslovom The Right of Passage, ki se očitno poigrava z etnografskim konceptom Rites of passege (obredi prehoda). Dokumentarni film, ki povprašuje pomen državljanstva in pridobivanja papirjev, se dogaja ponoči v Barceloni. Trije intervjuvanci govorijo svojo zgodbo in četudi so vsi na istem, se njihove zgodbe popolnoma razlikujejo. Gledalec ob koncu filma spozna, da je barva kože še vedno pomemben faktor pri vstopu v družbo, ne glede na to, kaj nam piše na osebnem dokumentu.

Med bolj zanimivimi je tudi projekt Marca Cocheta Big Lie (t)To Interail, ki se je z lastnoročno izdelano vozovnico za Interail odpravil po Evropi in se tako kot vsak drug turist potepal po evropskih prestolnicah in fotografiral turistične znamenitosti. Vendar je njegovo dejanje toliko več kot le dopust po evropskih prestolnicah, saj je z vsakim novim žigom na vozovnici, le-ta pridobivala legitimnost in resničnost. S tem, ko so uradniki − nosilci zakona, potrdili ponarejeno vozovnico, je le-ta postala original. Podobno kot se dogaja z umetninami, ki morajo biti sprejete s strani institucij, da pridobijo naziv umetnost. Pa vendar ta artefakt zelo spominja na študentski način pošiljanja razglednic, ko namesto znamke na njej namenjeno mesto napišemo »student to student« in pošiljka skoraj vedno najde svojo pot k prejemniku. Tudi v tem primeru je napis pridobil funkcijo znamke, saj so ga potrdili s poštnim žigom.

Tudi nadaljnji eksponati nas pogosto zapeljejo po naših lastnih spominih, ki jih imamo na čas tihotapljenja med nekdanjimi mejami Jugoslavije, pa naj bo to zaradi konteksta, v katerem so dela nastala, ali pa zaradi zgodb, ki jih sporočajo. Vsak se lahko do neke mere najde v delih in jih razume na svoj način.

Razstava je zelo raznolika in skoraj vsako delo bi si zaslužilo svoj odstavek in razmislek, saj jih ne moremo toliko gledati kot umetnine, ujete v beli kocki, vendar kot gradnike koncepta tihotapljenja, v vsej njegovi razsežnosti – od tistih prikupnih dejanj, do tistih tragičnih zgodb, ki ti še po ogledu razstave ne dajo miru. Ni vse tako kot se zdi in tudi meje legalnega in legitimnega so precej fleksibilne.

Spletna stran:

Smuggling Anthologies

 

Avtor: Sara Erjavec Tekavec

Advertisements